|
|
|
|
|
Zatočna jama (Viršnica, Zatočne jame)
kopanj
45.90225, 14.70703 | Dolžina: 220 m, globina: 1 m
|
|
|
Lazarjeva jama (Zatočna jama, Zatočne jame)
kopanj
45.90349, 14.70534 | Dolžina: 110 m, globina: 1 m
|
|
|
Viršnica (Vhod na hribu)
kopanj
45.90401, 14.70599 | Dolžina: 2796 m, globina: 60 m
|
|
|
Dihalnik nad Viršnico
kopanj
45.90488, 14.70766 | Dolžina: 11 m, globina: 7 m
|
|
|
Brezno nad apnenicami
kopanj
45.90452, 14.71051 | Dolžina: 12 m, globina: 12 m
|
|
|
Pekel pri Kopanju
kopanj
45.9071, 14.69748 | Dolžina: 793 m, globina: 47 m
|
|
|
Jančna (Janča) jama
kopanj
45.89723, 14.71262 | Dolžina: 70 m, globina: 28 m
|
|
|
V Griču jama
kopanj
45.89828, 14.71364 | Dolžina: 9 m, globina: 6 m
|
|
|
Jama v Laščah
kopanj
45.89957, 14.71545 | Dolžina: 15 m, globina: 8 m
|
|
|
Jama s kamna
kopanj
45.9221, 14.68671 | Dolžina: 15 m, globina: 5 m
|
|
|
Požiralnik v Ključu / Beznica
kopanj
45.92407, 14.68656 | Dolžina: 185 m, globina: 8 m
|
|
|
Pasica (Pasjica) pri Predolah
kopanj
45.92347, 14.67295 | Dolžina: 25 m, globina: 25 m
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Grad Boštanj (Weissenstein)
kopanj
|
|
|
Gradič Zavrh (Saverch)
kopanj
Sredi jase v gozdu na Gradišču blizu Boštanja pri Grosupljem so Lambergi z Boštanja v začetku 17.stoletja postavili lovski gradič Zavrh - Saverch , ki so ga grofje Ursini Blagaj v naslednjem stoletju spremenili v boštanjsko grajsko pristavo in ga uporabljali tudi kot lovski gradič. Do leta 1942 je bil lastnik baron Ludvik Lazzarini, nato italijanska družba Emona, po vojni pa je nacionaliziran postal del državnega posestva Boštanj. Spomladi leta 1944 so Zavrh požgali domobranci. V predelanem enonadstropnem poslopju v obliki črke 'L' s sončno uro na južni fasadi, z rustiko poudarjenimi vogali in kamnitimi okenskimi obrobami so hlevi in prostori lovske družine Taborska jama. Leta 1620 je Ehrenreich pl. Lamberg podaril Janezu pl. Podesteinu tri kmetije, 'Kar se poslej imenuje gradič Zavrh', ta je dvorec leta 1644 prodal Luki Gorjupu, leta 1668 pa ga je kupil grof Eberhard Leopold Ursini Blagaj.
|